Prigrizek dneva

Od obeh je Luka bolj adrenalinski tip človeka, kar se hrane tiče. Zato tudi danes ni mogel mimo stojnice, kjer so prodajali ocvrte žuželke. Naročil si je mix, in dobil larve, kobilice, čričke različnih velikosti.

Pravi, da imajo dokaj meden okus, vendar obležijo v želodcu in ostanejo za zobmi. Kdo bi si mislil. :)

Kako finančno preživeti polletno potovanje

Oba sva varčevala kakšno leto in pol, še bolj intenzivno pa približno zadnjih osem mesecev (ko sva oba delala).
Pred odhodom so naju z denarjem razveselili še nekateri člani družine, večino tega pa sva spravila za rezervo.
Ker sva oba pri povratku domov brez službe, in tudi v času potovanja ne bova imela rednih prilivov, sva si zadala strog finančni načrt, katerega se zaenkrat še z lahkoto drživa. Vsak dan potovanja lahko porabiva v povprečju 13,5€ dnevno, trenutno sva v Bangkoku krepko pod to številko, kljub temu, da sva kupila vodnik in repelent. Zavedava pa se, da bodo nekatere države in mesta dražja od drugih, vendar zaenkrat še ne paziva na porabo (niti ne rabiva, ker je vse zelo poceni - zasebna soba 3€/osebo, večerja 1€/osebo...), stroški se bodo začeli večati, ko bova postala mobilna.
S seboj sva vzela gotovino za kakšen mesec in pol, ter nove dolarje, ki jih hraniva za Burmo. Imava študentske račune, z bančnimi karticami katerih bova za dvig na bankomatih plačevala le lokalne provizije, Luka pa ima še kartico Mastercard, saj nama Maestro zelo verjetno ne bo povsod koristil.

Sproti bova objavljala povprečne porabe za vsako državo.

Azija - za pol leta riža

Azija. Beseda pri meni nikoli ni vzbujala posebnih občutkov - pač dežela nekje daleč na vzhodu, dosti poševnookih ljudi, še dosti več riža in enih par kung-fu mojstrov. Azija pač. Zdaj, ko sem končno tukaj, še vedno ne čutim nekih posebnih čustev, je pa presenetljivo, kako čudno domače je tukaj.
Najina pot se je začela pozno zvečer v Mariboru, prvi postanek v Radizelu, še zadnji objemi z družino, potem pa naprej v Ljubljano, kjer sva se poslovila še od Ane, nato pa sva v lokalu na kolodvoru preganjala dolgčas do odhoda v Milano. Let do Abu Dhabija ni bil nič posebnega, je pa Nina postavila mejnik v svojih potovanjih po zraku in prestala 6-urni let s samo pol Apaurina in 2 malima Hainiken-oma. Naslednji let je bil še bolj nerazburljiv (Nina je sicer spet podirala rekorde in tokrat spila samo 1 pivo).
Iz letališča sva kljub obupni utrujenosti peljala s Sky-trainom in potem zbarantala ugodno ceno za tuk-tuk do najinega hostla, kjer so naju sicer  najprej neprijetno presenetli s "chek-in at 1 pm", ampak so se naju potem, ko je Nina gladko zadremala na mizi pred lokalom, usmilili in naju spustili v sobo. Edina stvar, ki je v tistem trenutku lahko parilrala tusiranju je bilo "meditiranje v horizontali", ki mu je sledilo. Zvečer sva si vzela krajšo pavzo, da sva pojedla najin prvi tajski obrok, potem pa je bilo 1 pivo dovolj, da sva  ponovno 16 ur "meditirala" - pač posledica 24 urnega potovanja. Zjutraj mi telo ni bilo hvaležno, ker sem ga pustil ležati tako dolgo, ampak so vaje za hrbet pomagale, da sem bil kmalu spet mobilen.
Čez dan sva se nato malo razgledala po  bližnji okolici, otepala zagnanih in "uslužnih" voznikov tuk-tukov ("Big Budha - only 10 Bat!"), urejala vize za Kambodžo in Laos ter kupila Lonely Planet za najino pot.
Moj prvi vtis o Aziji je resda neka čudna domačnost, ki si je najprej nisem mogel razložiti, zdaj, ko pa vse to v glavi bolj in bolj premlevam, vidim - Azija bo naslednje pol leta najin dom.

Priprave

Odkar se poznava, se pogovarjava o potovanju. Takem večjem potovanju, zaradi katerega moraš pustiti službo in dolgo prej začeti varčevati. No, zdaj se nama je zaključil en krog obveznosti, na dom naju ne veže nič (razen družine), varčevala sva kako leto, torej je čas, da greva!

Za Azijo sva se odločila, ker je prvo kot prvo za nas zelo ugodno, drugo pa, ker je veliko lepega za videt. Je lahko dokaj "divja", vreme pa je toplo, ni potrebe po velikem nahrbtniku (kar se tiče oblačil in obutve).
Potovala bova pol leta, predvidoma sva namenila vsaki državi mesec dni, seveda bova čas bivanja sproti prilagajala. Začneva s pristankom v Bangkoku, ostaneva, dokler ne urediva viz, nato pa počasi proti Kambodži, po Laosu nazaj na sever Tajske, v Burmo, iz Burme v Malezijo in nato iz Tajske na Šrilanko.
Imava zelo omejena sredstva, zato bova potovala večinoma z vlakom in avtobusi. Ker noben od naju še ni bil v Aziji, bo to za oba zanimiva izkušnja.

Z zbiranjem podatkov sva začela pred približno pol leta - pogovarjala sva se z znanci, ki so tja že potovali, brala bloge in vodnike, države pa sva dokončno določila šele pred kratkim. Tudi opremo sva kupovala sproti skozi leto. Na koncu sva se odločila poleg oblačil vzeti s sabo vsak : vpojno brisačo, gumijaste japonke, pohodne čevlje/zračne čevlje, ki se hitro sušijo, naglavno svetilko, zdravila, tanke bombažne spalne vreče, sončna očala, kremo za sončenje, kozmetiko za osebno higieno, vodnika Lonely Planet Southeast Asia in Sri Lanka in nekaj zemljevidov, plus fotoaparat in vsak svoj mobitel, vse to pa bova nosila v nahrbtnikih (Luka ima 70-litrskega, jaz pa 50-litrskega).

Kaj spakirati za polletno potovanje.

Cepila sva se na podlagi priporočil na internetu in področij, kjer se bova gibala. Torej: proti hepatitisu A in B, tifusu in tetanusu. Pri cepljenju proti steklini je bila odločilna visoka cena, zato sva ga na koncu izpustila.

Pri izbiri zdravil so pomagali Lukovi sošolci in znanci zdravniki, s sabo nosiva: zdravila in mazilo proti alergiji, kapljice za oči, protibolečinske tablete, antibiotike, antibiotično mazilo in mazilo proti glivicam, rehidracijski prašek, tablete proti driski, tablete proti glavobolu, zdravila proti želodčnim razjedam, uspavalne tablete (zaradi moje fobije pred letenjem) in tri škatlice antimalarikov Malarone, izključno za primer samozdravljenja.

Nekaj zdravil, ki jih bova vzela s sabo.

Najtežje bo slovo od družine, vsi so nama v oporo, tudi finančno so nama pomagali pri izvedbi potovanja, tako dolgo še nikoli nismo bili ločeni. V stiku bomo predvsem preko Skyp-a, pa tudi preko emaila in drugih socialnih omrežij.

Sproti bova objavljala prispevke in fotografije, kolikor bo le mogoče. In uživala! :)