Ker se nama, iskreno povedano, ni več ljubilo voziti po slabih, neasfaltiranih in ovinkastih cestah, sva svoje potovanje po Kambodži, žal, že bolj kot ne zaključila.
Zdaj samo lenariva v obmorskih mestih, sledi le še novoletni dopust in za njim obisk nacionalnega parka preden državo zapustiva.
Že nekaj dni živiva v mestu Kampot, blizu obale ob reki Mekong. Mestece je simpatično, ravno dovolj turistično in ugodno za nekajdnevni oddih od prekladanja po avtobusih. Da sva prišla do sem, sva iz Kampong Chama preko Phnom Penha potovala skoraj 10 ur.
Na avtobusu sva spoznala Rusa Alexa, s katerim smo skupaj našli ugodno prenočišče in se odpravili na večerjo. Je iz Vladivostoka in pravi, da se pri njih začne hladno vreme pri -30 stopinjah.
V mestu sva ostala več dni in večinoma delala nič, torej jedla, hodila na kave, pila svež kokos in trikrat obiskala lokalni market.
Market je vsaj zame najbolj zanimiv do zdaj - pokrit, z nizkimi stropi, in spet lahko kupiš vse. Na sredini prodajajo vse možne (žive) ribe in morske živali, del marketa je mesarija, del so zlatarne, del sadjarna, prodajajo pa tudi blago, ki ga lahko kar tam zašijejo, in seveda obilo obutve in oblačil.
Vsak dan sva pri isti gospe kupila pitaje, t.i. "zmajev sadež" zanimive oblike, ki je v bistvu plod kakteje zelo dobrega okusa z veliko vitamini.
Nakupila pa sva tudi nekaj spominkov za domače. Naj končno omenim, kako posebna izkušnja je v Kambodži nakupovanje, oziroma kakršnokoli ravnanje z denarjem; uradna denarna enota je riel. Druga, mogoče bolj pogosta in prav tako uradna enota je ameriški dolar. Na bankomatu recimo dobiš samo dolarje.
Plačuje se lahko v obeh valutah, kot tudi vrača razliko. Torej moreš vrednost vedno seveda preračunati v eure, pa tudi iz dolarje v riele, ki jih navadno vrnejo kot razliko.
Prvi dan sva si pogledala mesto, ki ima veliko zanimivih kipov in spomenikov po vsem mestu. Najbolj poseben je gotovo velik durian, ki je zaščitni znak mesta.
En dan sva najela skuter in si ogledala okoliške zanimivosti. Najprej sva šla v obalno mesto Kep z dolgo peščeno plažo, kjer se domačini kopajo kar oblečeni. V mestu je več guesthouse-ov in restavracij z morsko hrano. To pa je tudi vse.
Vozila sva se po mestu naokoli, in razen praznih parcel, cest in spet nekaj zanimivih spomenikov nisva videla ničesar.
Želela sva si ogledati še bližnje jame, vendar je tako kot drugje v Kambodži, tudi tukaj težko kaj najti sam, saj nič ni označeno. Kamorkoli sva šla iskat zemljevid, so nama povedali, da je "map finished", kar pomeni, da jih je zmanjkalo.
Na poti nazaj sva si ogledala še ribiško vas, v kateri živijo sami muslimani, in bližnji tempelj, zidovi in strop katerega so poslikani s prizori iz Budovega življenja.
Za Božič sva zelo pogrešala družini, in na večer sva se spet potolažila s hrano. Privoščila sva si pravo pojedino z mariniranimi rebrci, piščančjim zrezkom v smetanovi omaki s kampoškim poprom (velja za enega najboljših na svetu) in "restanim" krompirjem.
Obdarila sva se podobno, kot doma - s knjigami in skodelicami za pripravo kave.
V mestu sva se dobro počutila, našla sva restavracijo z lokalnimi lastniki, kjer sva jedla dobre zajtrke in pila jasminov čaj. Poizkusila pa sva tudi tradicionalno "rdečo juho", govejo obaro z zelenjavo in začimbami, ki jo domačini jedo za zajtrk.
Počitnice bi bile popolne, če se ne bi vseh 5 dni tuširala z ledeno mrzlo vodo...
Zdaj samo lenariva v obmorskih mestih, sledi le še novoletni dopust in za njim obisk nacionalnega parka preden državo zapustiva.
Že nekaj dni živiva v mestu Kampot, blizu obale ob reki Mekong. Mestece je simpatično, ravno dovolj turistično in ugodno za nekajdnevni oddih od prekladanja po avtobusih. Da sva prišla do sem, sva iz Kampong Chama preko Phnom Penha potovala skoraj 10 ur.
Na avtobusu sva spoznala Rusa Alexa, s katerim smo skupaj našli ugodno prenočišče in se odpravili na večerjo. Je iz Vladivostoka in pravi, da se pri njih začne hladno vreme pri -30 stopinjah.
V mestu sva ostala več dni in večinoma delala nič, torej jedla, hodila na kave, pila svež kokos in trikrat obiskala lokalni market.
Market je vsaj zame najbolj zanimiv do zdaj - pokrit, z nizkimi stropi, in spet lahko kupiš vse. Na sredini prodajajo vse možne (žive) ribe in morske živali, del marketa je mesarija, del so zlatarne, del sadjarna, prodajajo pa tudi blago, ki ga lahko kar tam zašijejo, in seveda obilo obutve in oblačil.
 |
| Popravilo spalke na marketu. |
Nakupila pa sva tudi nekaj spominkov za domače. Naj končno omenim, kako posebna izkušnja je v Kambodži nakupovanje, oziroma kakršnokoli ravnanje z denarjem; uradna denarna enota je riel. Druga, mogoče bolj pogosta in prav tako uradna enota je ameriški dolar. Na bankomatu recimo dobiš samo dolarje.
Plačuje se lahko v obeh valutah, kot tudi vrača razliko. Torej moreš vrednost vedno seveda preračunati v eure, pa tudi iz dolarje v riele, ki jih navadno vrnejo kot razliko.
Prvi dan sva si pogledala mesto, ki ima veliko zanimivih kipov in spomenikov po vsem mestu. Najbolj poseben je gotovo velik durian, ki je zaščitni znak mesta.
En dan sva najela skuter in si ogledala okoliške zanimivosti. Najprej sva šla v obalno mesto Kep z dolgo peščeno plažo, kjer se domačini kopajo kar oblečeni. V mestu je več guesthouse-ov in restavracij z morsko hrano. To pa je tudi vse.
Vozila sva se po mestu naokoli, in razen praznih parcel, cest in spet nekaj zanimivih spomenikov nisva videla ničesar.
Želela sva si ogledati še bližnje jame, vendar je tako kot drugje v Kambodži, tudi tukaj težko kaj najti sam, saj nič ni označeno. Kamorkoli sva šla iskat zemljevid, so nama povedali, da je "map finished", kar pomeni, da jih je zmanjkalo.
Na poti nazaj sva si ogledala še ribiško vas, v kateri živijo sami muslimani, in bližnji tempelj, zidovi in strop katerega so poslikani s prizori iz Budovega življenja.
Za Božič sva zelo pogrešala družini, in na večer sva se spet potolažila s hrano. Privoščila sva si pravo pojedino z mariniranimi rebrci, piščančjim zrezkom v smetanovi omaki s kampoškim poprom (velja za enega najboljših na svetu) in "restanim" krompirjem.
Obdarila sva se podobno, kot doma - s knjigami in skodelicami za pripravo kave.
V mestu sva se dobro počutila, našla sva restavracijo z lokalnimi lastniki, kjer sva jedla dobre zajtrke in pila jasminov čaj. Poizkusila pa sva tudi tradicionalno "rdečo juho", govejo obaro z zelenjavo in začimbami, ki jo domačini jedo za zajtrk.
Počitnice bi bile popolne, če se ne bi vseh 5 dni tuširala z ledeno mrzlo vodo...
 |
| Zajtrk. |
 |
| V mestu sva že nekaj dni. :) |
 |
| Prevoz za lastne potrebe. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar