Iz Burme sva letela v Bangkok, da sva si prihranila nekaj dni potovanja z avtobusom. Ker nama gre finančno vse po načrtih, sva si lahko privoščila ta poceni let.
Letela sva z nizkocenovnikom AirAsia, za oba, z dokupljeno kilažo za prtljago, sva plačala 100€.
Na dan odhoda in še nekaj naslednjih dni, ko je Luka že ozdravel, je zvilo mene. Isti simptomi - nizka vročina, bruhanje in prebavne težave. Najbolj sva se bala dehidracije, a ker sem lahko hitro začela normalno piti, ni bilo potrebe po zdravniški pomoči. Zastrupila sva se torej v Burmi, najverjetneje s hrano.
V Bangkoku sva ostala več dni, kot sva želela in res je škoda na tak način izgubljati čas, ki bi ga lahko preživela v novih deželah.
Opravila sva vse željene nakupe, kupovala sva predvsem oblačila, ki so tukaj res poceni (majice za 3€, oblekce za 5€), razveselili pa so se naju tudi v restavraciji na Khao San ulici, kjer sva spet jedla vsak dan. Še vedno nama je hrana pri njih najbolj všeč do sedaj.
Na otoke sva se odpravila z nočnim avtobusom, ki se je iskazal za pravo potrato časa. S prerazporejevanjem in prekladanjem po avtobusnih postajah je pot trajala 19 ur!
Avtobus je bil udoben in vsaj naspala sva se. Tudi trajekt je bil v primerjavi z leseno barko, ki naju je v Kambodži peljala na Koh Rong, več kot vrhunski.
Otok Koh Phangan je bil tipičen tajski otok z veliko mladimi turisti, pa tudi penzionisti, znan je predvsem po norih zabavah ob polni luni, ko se na plaži zbere več tisoč mladih, ki pijejo in plešejo do jutra.
Tattoo studijev je vsaj toliko, kot turistov, tako da sem Luka komaj držala nazaj. :)
Imela sva super bungalov s teraso za samo 6€, zadnji dan sva se preselila in uživala na manj obljudeni plaži.
Za božično darilo so nama starši omogočili potapljanje. Jaz sem žal hitro ugotovila, da to ni zame, in se raje odločila za snorkljanje, Luka pa je opravil dva potopa. Videl je veliko tropskih rib, koralne grebene z raznolikim rastlinstvom in živalstvom, pa tudi dva skata.
Ker se koralni grebeni začnejo že nekaj metrov od obale, sem tudi jaz videla kar nekaj barvnih ribic.
Zadnji večer sva spoznala tri Slovence, dva delata na otoku kot inštruktorja potapljanja, super je bilo po dolgem času spet klepetati v slovenščini.
En dan sva preživela še na otoku Koh Samui, ki je še bolj gosto poseljen in prepreden s cestami, ob katerih so same trgovine.
Vračava se na celino, počasi naju pričakuje Malezija, ampak še prej si bova ogledala Krabi.
Letela sva z nizkocenovnikom AirAsia, za oba, z dokupljeno kilažo za prtljago, sva plačala 100€.
 |
| Protesti še kar trajajo. |
Na dan odhoda in še nekaj naslednjih dni, ko je Luka že ozdravel, je zvilo mene. Isti simptomi - nizka vročina, bruhanje in prebavne težave. Najbolj sva se bala dehidracije, a ker sem lahko hitro začela normalno piti, ni bilo potrebe po zdravniški pomoči. Zastrupila sva se torej v Burmi, najverjetneje s hrano.
 |
| Na sprehodu po Bangkoku lahko srečaš tudi po več kot meter velike kajmane. |
V Bangkoku sva ostala več dni, kot sva želela in res je škoda na tak način izgubljati čas, ki bi ga lahko preživela v novih deželah.
Opravila sva vse željene nakupe, kupovala sva predvsem oblačila, ki so tukaj res poceni (majice za 3€, oblekce za 5€), razveselili pa so se naju tudi v restavraciji na Khao San ulici, kjer sva spet jedla vsak dan. Še vedno nama je hrana pri njih najbolj všeč do sedaj.
Na otoke sva se odpravila z nočnim avtobusom, ki se je iskazal za pravo potrato časa. S prerazporejevanjem in prekladanjem po avtobusnih postajah je pot trajala 19 ur!
Avtobus je bil udoben in vsaj naspala sva se. Tudi trajekt je bil v primerjavi z leseno barko, ki naju je v Kambodži peljala na Koh Rong, več kot vrhunski.
Otok Koh Phangan je bil tipičen tajski otok z veliko mladimi turisti, pa tudi penzionisti, znan je predvsem po norih zabavah ob polni luni, ko se na plaži zbere več tisoč mladih, ki pijejo in plešejo do jutra.
Tattoo studijev je vsaj toliko, kot turistov, tako da sem Luka komaj držala nazaj. :)
Imela sva super bungalov s teraso za samo 6€, zadnji dan sva se preselila in uživala na manj obljudeni plaži.
Za božično darilo so nama starši omogočili potapljanje. Jaz sem žal hitro ugotovila, da to ni zame, in se raje odločila za snorkljanje, Luka pa je opravil dva potopa. Videl je veliko tropskih rib, koralne grebene z raznolikim rastlinstvom in živalstvom, pa tudi dva skata.
Ker se koralni grebeni začnejo že nekaj metrov od obale, sem tudi jaz videla kar nekaj barvnih ribic.
Zadnji večer sva spoznala tri Slovence, dva delata na otoku kot inštruktorja potapljanja, super je bilo po dolgem času spet klepetati v slovenščini.
En dan sva preživela še na otoku Koh Samui, ki je še bolj gosto poseljen in prepreden s cestami, ob katerih so same trgovine.
Vračava se na celino, počasi naju pričakuje Malezija, ampak še prej si bova ogledala Krabi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar