Dopust na rajskem otoku sva rezervirala že pred slabima dvema mesecema, ker nisva želela ostati brez nastanitve.
Za odhod s celine sva se odločila ob desetih zjutraj, kot očitno še polovica vseh ostalih turistov v mestu. Pri potapljaškem centru so nas zbasali v manjši tovornjak s klopmi na obeh straneh, da smo skoraj sedeli drug na drugem, in nas odpeljali do pomola.
Tam so nas spet nagnetli na večjo leseno barko in po kakšne pol ure mirne plovbe se je začelo. Visoki valovi, za katere naša barka niti slučajno ni bila narejena, metalo nas je sem in tja, in pri močnejših valovih z boka sem bila prepričana, da se bomo prevrnili. Tudi lesena ladja je spuščala več kot sumljive zvoke, ko je zadela kak val.
Začuda se nismo potopili, in po slabih dveh urah krčevitega oprijemanja za klop smo prispeli v raj. Trenutno je v raju žal kar gneča, ampak nič ne de.
Otok je na tej plaži najbolj obljuden - levo od pomola je vas, domačini imajo tudi nekaj stojnic s sadjem, sendviči in dve "restavraciji", desno pa so bari, guesthouse-i in trije kompleksi bungalovov.
Najin bungalov je le nekaj metrov od plaže, opremljen s sončnimi celicami, ker na otoku ni elektrike. Vsa energija je pridobljena s pomočjo generatorjev, glasba se iz lokalov sliši ves dan, kot tudi zvok mešalnikov, ki meljejo tvoje najljubše sadje z ledom.
Rezervirala sva 6 noči in čeprav Slovenci v Sihanoukvillu niso imeli nič lepega za povedat o otoku (vsem je bilo dolgčas), vem, da bova tukaj resnično uživala.
Za odhod s celine sva se odločila ob desetih zjutraj, kot očitno še polovica vseh ostalih turistov v mestu. Pri potapljaškem centru so nas zbasali v manjši tovornjak s klopmi na obeh straneh, da smo skoraj sedeli drug na drugem, in nas odpeljali do pomola.
Tam so nas spet nagnetli na večjo leseno barko in po kakšne pol ure mirne plovbe se je začelo. Visoki valovi, za katere naša barka niti slučajno ni bila narejena, metalo nas je sem in tja, in pri močnejših valovih z boka sem bila prepričana, da se bomo prevrnili. Tudi lesena ladja je spuščala več kot sumljive zvoke, ko je zadela kak val.
Začuda se nismo potopili, in po slabih dveh urah krčevitega oprijemanja za klop smo prispeli v raj. Trenutno je v raju žal kar gneča, ampak nič ne de.
Otok je na tej plaži najbolj obljuden - levo od pomola je vas, domačini imajo tudi nekaj stojnic s sadjem, sendviči in dve "restavraciji", desno pa so bari, guesthouse-i in trije kompleksi bungalovov.
Najin bungalov je le nekaj metrov od plaže, opremljen s sončnimi celicami, ker na otoku ni elektrike. Vsa energija je pridobljena s pomočjo generatorjev, glasba se iz lokalov sliši ves dan, kot tudi zvok mešalnikov, ki meljejo tvoje najljubše sadje z ledom.
Rezervirala sva 6 noči in čeprav Slovenci v Sihanoukvillu niso imeli nič lepega za povedat o otoku (vsem je bilo dolgčas), vem, da bova tukaj resnično uživala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar