Od Kandy-ja sva se odločila oditi z vlakom, saj je z njega lep razgled, pa tudi več prostora ima.
Je enako počasen kot avtobus in še bolj poceni (za uro vožnje sva skupaj plačala približno 0.3€).
Izstopila sva v mestu Natale, kjer pa so si kar izmišljevali cene za sobe, zato sva zavila na avtobusno postajo in nadaljevala potovanje.
Avtobusi na srečo vozijo ves dan in odločila sva se, da greva v mesto Danbulla. Dobila sva kar ok sobo pri domačinih in ker sva po dolgem času (nekaj dneh) imela dostop do interneta, sva si dala duška z nekajurnim surfanjem. Tudi domov sva lahko poklicala po nekaj dneh premora.
Zjutraj sva se odločila, da si templja v skali ne greva ogledati, zaradi visoke vstopnine, zato pa sva šla v novega, v bližini najine hiše.
Na vsaki strani templja so umetne skale, po katerih se vesijo opice, na eni strani pa dolga kolona kipov menihov vodi do zlatega, 30 m visokega, sedečega kipa Bude.
Po ogledu sva pobrala svoje nahrbtnike in šla na avtobus, na katerem sva se celo pot stiskala z domačini, tokrat sva namreč dobila še samo "stojišči".
Sigiriya naju je takoj očarala - cesta, ob kateri je na vsaki strani nekaj hiš, vse pa je sredi narave. Iz okna guesthouse sva lahko opazovala razposajeni makaki, pred katerimi sva morala paziti svoje stvari.
Po mestu se veselo sprehajajo opice sivi langur, ki gredo prijaznim lokalnim psom strašno na živce.
Na prvem sprehodu okoli znamenite Levje skale (na katero spet nisva šla zaradi visoke vstopnine), sva srečala več čudovitih ptičev. V jarku okoli vznožja skale naj bi bili veliki krokodili, vendar nisva srečala nobenega. Ponoči pa menda naokoli hodijo divji sloni, ki nad razvijajočim turizmom niso pretirano navdušeni.
Naslednji dan sva se povzpela na sosednjo Pidurangala skalo. Najprej se je na naju prilepil "vodič", ki sva mu seveda morala plačati, po tem, ko sva že plačala vstopnino.
Najprej nama je pokazal 1500 let star v skalo vklesan tempelj, v katerem so kamniti kipi, freske in poslikave na stropu.
Navzgor smo hodili med skalami, pod katerimi so nekoč meditirali menihi in še danes so vidni ostanki mavca in pisav.
Vodič naju je ves čas svaril pred kobrami, in končno smo videli eno mlado v luži.
Razgled na vrhu je bil čudovit, saj se je odpiral na Sigiriyo in okoliško džunglo.
Narava nama je bolj všeč, kot ljudje, zato bova še nekaj naslednjih dni potovala po okoliških hribovjih.
Je enako počasen kot avtobus in še bolj poceni (za uro vožnje sva skupaj plačala približno 0.3€).
Izstopila sva v mestu Natale, kjer pa so si kar izmišljevali cene za sobe, zato sva zavila na avtobusno postajo in nadaljevala potovanje.
Avtobusi na srečo vozijo ves dan in odločila sva se, da greva v mesto Danbulla. Dobila sva kar ok sobo pri domačinih in ker sva po dolgem času (nekaj dneh) imela dostop do interneta, sva si dala duška z nekajurnim surfanjem. Tudi domov sva lahko poklicala po nekaj dneh premora.
Zjutraj sva se odločila, da si templja v skali ne greva ogledati, zaradi visoke vstopnine, zato pa sva šla v novega, v bližini najine hiše.
Na vsaki strani templja so umetne skale, po katerih se vesijo opice, na eni strani pa dolga kolona kipov menihov vodi do zlatega, 30 m visokega, sedečega kipa Bude.
Po ogledu sva pobrala svoje nahrbtnike in šla na avtobus, na katerem sva se celo pot stiskala z domačini, tokrat sva namreč dobila še samo "stojišči".
Sigiriya naju je takoj očarala - cesta, ob kateri je na vsaki strani nekaj hiš, vse pa je sredi narave. Iz okna guesthouse sva lahko opazovala razposajeni makaki, pred katerimi sva morala paziti svoje stvari.
Po mestu se veselo sprehajajo opice sivi langur, ki gredo prijaznim lokalnim psom strašno na živce.
Na prvem sprehodu okoli znamenite Levje skale (na katero spet nisva šla zaradi visoke vstopnine), sva srečala več čudovitih ptičev. V jarku okoli vznožja skale naj bi bili veliki krokodili, vendar nisva srečala nobenega. Ponoči pa menda naokoli hodijo divji sloni, ki nad razvijajočim turizmom niso pretirano navdušeni.
Naslednji dan sva se povzpela na sosednjo Pidurangala skalo. Najprej se je na naju prilepil "vodič", ki sva mu seveda morala plačati, po tem, ko sva že plačala vstopnino.
Najprej nama je pokazal 1500 let star v skalo vklesan tempelj, v katerem so kamniti kipi, freske in poslikave na stropu.
Navzgor smo hodili med skalami, pod katerimi so nekoč meditirali menihi in še danes so vidni ostanki mavca in pisav.
Vodič naju je ves čas svaril pred kobrami, in končno smo videli eno mlado v luži.
Razgled na vrhu je bil čudovit, saj se je odpiral na Sigiriyo in okoliško džunglo.
Narava nama je bolj všeč, kot ljudje, zato bova še nekaj naslednjih dni potovala po okoliških hribovjih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar