Kuala Lumpur sva zapustila zgodaj, na avtobusu za uro oddaljeno letališče sva bila že ob 5.45 zjutraj.
Ugodne letalske karte sva spet našla pri letalski družbi AirAsia, za tri ure trajajoči let in z dokupljeno kilažo za prtljago sva skupno plačala le 90€. Let je s pomočjo pomirjeval za mene tokrat minil brez težav. :)
Na letališču sva lahko na srečo za male stroške pustila celo potovalko odvečnih stvari, predvsem spominkov, ki sva jih do zdaj vlačila za sabo (na koncu sva imela že vsak tri torbe - velik nahrbtnik na hrbtu, malega z vrednimi in nujnimi stvarmi spredaj, in še torbo s spominki).
Ko sva stopila iz letališča, sva se v trenutku zavedla, da sva se za slab mesec dni poslovila od "civilizacije". Umazano, nagneteno, staro in propadajoče - prvi vtisi na lokalni avtobusni postaji.
Avtobusov v tako slabem stanju še nisva videla. Tudi medmestni, za daljše vožnje, imajo ozke, nenastavljive sedeže, prostora za prtljago ni, vkrca pa se toliko ljudi, kot je le (ne)mogoče. So pa po drugi strani praktično zastonj (za 4 ure vožnje do Kandy-ja sva na primer plačala manj kot 1€).
Prva postaja je bil kraj Negombo v bližini letališča, kjer sva spala pri domačinih, ki imajo spodnje nadstropje hiše preurejeno v guesthouse. Soba je bila super, problem je bil le v tem, da je bila ulica cel dan brez elektrike.
Ljudje so nadležni, čeprav v večini Budisti, na vsakem koraku silijo v tebe in se hočejo na kak način okoristiti. Tudi moški imajo izkrivljene predstave o belih turistkah - v restavraciji je šel Luka samo plačat račun in so me domačini že ogovarjali.
V Negombu sva z veseljem odkrila lokalne slaščičarne s sendviči in ocvrtimi prigrizki, polnjenimi indijskimi palačinkami, slaščicami in slastnim mlečnim čajem.
Naslednji dan sva se odpeljala v Kandy, in ker na avtobusu nisva imela kam dati nahrbtnikov, sva morala dokupiti en sedež.
Kandy so Portugalcem in Nizozemcem vzeli Britanci leta 1815 in zgradili do sem prve ceste. Mesto je polno turistov, restavracij in trgovin s spominki.
Glavna atrakcija je Tempelj svetega zoba, ki spada pod Unescovo svetovno dediščino, v njem pa naj bi imeli spravljen Budov zob.
Pomembnejše znamenitosti so še drugi templji in budistični samostani ter britansko pokopališče in prve polovice 19. stoletja.
Najedla sva se kottu rotijev; sesekljanih palačink z zelenjavnim, jajčnim, sirnim in/ali mesnim nadevom.
Hotel je bil lep in načeloma čist, čeprav so naju spet malo popile posteljne stenice, nadležni pa so bili tudi komarji, saj v sobi ni bilo mreže.
Ugodne letalske karte sva spet našla pri letalski družbi AirAsia, za tri ure trajajoči let in z dokupljeno kilažo za prtljago sva skupno plačala le 90€. Let je s pomočjo pomirjeval za mene tokrat minil brez težav. :)
Na letališču sva lahko na srečo za male stroške pustila celo potovalko odvečnih stvari, predvsem spominkov, ki sva jih do zdaj vlačila za sabo (na koncu sva imela že vsak tri torbe - velik nahrbtnik na hrbtu, malega z vrednimi in nujnimi stvarmi spredaj, in še torbo s spominki).
Ko sva stopila iz letališča, sva se v trenutku zavedla, da sva se za slab mesec dni poslovila od "civilizacije". Umazano, nagneteno, staro in propadajoče - prvi vtisi na lokalni avtobusni postaji.
Avtobusov v tako slabem stanju še nisva videla. Tudi medmestni, za daljše vožnje, imajo ozke, nenastavljive sedeže, prostora za prtljago ni, vkrca pa se toliko ljudi, kot je le (ne)mogoče. So pa po drugi strani praktično zastonj (za 4 ure vožnje do Kandy-ja sva na primer plačala manj kot 1€).
Prva postaja je bil kraj Negombo v bližini letališča, kjer sva spala pri domačinih, ki imajo spodnje nadstropje hiše preurejeno v guesthouse. Soba je bila super, problem je bil le v tem, da je bila ulica cel dan brez elektrike.
Ljudje so nadležni, čeprav v večini Budisti, na vsakem koraku silijo v tebe in se hočejo na kak način okoristiti. Tudi moški imajo izkrivljene predstave o belih turistkah - v restavraciji je šel Luka samo plačat račun in so me domačini že ogovarjali.
V Negombu sva z veseljem odkrila lokalne slaščičarne s sendviči in ocvrtimi prigrizki, polnjenimi indijskimi palačinkami, slaščicami in slastnim mlečnim čajem.
Naslednji dan sva se odpeljala v Kandy, in ker na avtobusu nisva imela kam dati nahrbtnikov, sva morala dokupiti en sedež.
Kandy so Portugalcem in Nizozemcem vzeli Britanci leta 1815 in zgradili do sem prve ceste. Mesto je polno turistov, restavracij in trgovin s spominki.
Glavna atrakcija je Tempelj svetega zoba, ki spada pod Unescovo svetovno dediščino, v njem pa naj bi imeli spravljen Budov zob.
Pomembnejše znamenitosti so še drugi templji in budistični samostani ter britansko pokopališče in prve polovice 19. stoletja.
Najedla sva se kottu rotijev; sesekljanih palačink z zelenjavnim, jajčnim, sirnim in/ali mesnim nadevom.
Hotel je bil lep in načeloma čist, čeprav so naju spet malo popile posteljne stenice, nadležni pa so bili tudi komarji, saj v sobi ni bilo mreže.
Ni komentarjev:
Objavite komentar