Ker sva si dokaj hitro ogledala vse, kar naju je na Šrilanki zanimalo, sva se odločila še za zadnji dopust pred odhodom v prestolnico in domov.
Začela sva v Tangalle, manjšem obmorskem mestu. Bilo je dovolj veliko, da sva lahko jedla, kar sva si zaželela, imeli so tudi trgovine in market, kjer sva kupovala sadje.
Žal je ves čas močno pihalo in paziti sva morala, saj so s 15 m visokih palm padali kokosi, in še na plaži ni imelo smisla biti, ker so tudi valovi bili pregrobi.
Z avtobusom sva šla naprej, voznik je vozil kot zmešan in kmalu sva prispela v Mirisso, vas na skrajnem jugu otoka. Plaža tukaj je zelo turistična, ob dolgem peščenem zalivu je mnogo resortov in naokoli hodijo opečeni turisti, ki pridejo po zimi bledi na počitnice.
Vas sestavlja nekaj restavracij, trgovinic, guesthouse-ov in stojnic s kopalkami in cene zaenkrat še niso pretirano turistične, zato sva se odločila, da bova prav tukaj dopustovala.
Na dopustu še nikoli nisem bila tako nenaspana, saj sva vstajala zelo zgodaj. Sonce je tukaj tako močno, da ob desetih zjutraj ni več mogoče biti na plaži.
Prvotno sva sem prišla zaradi še zadnjega, ultimativnega doživljaja - opazovanja kitov, ki sem si ga jaz blazno želela in težko pričakovala.
V teh vodah plava več vrst kitov, med njimi je najbolj pogost mogočni sinji kit, pa tudi kit glavač in brydov kit, še pred nekaj tedni pa so videli kita grbavca ter celo orke.
Zgodaj smo se odpravili na ladjo in dolga plovba se je začela. Kar hitro smo se ločili na tiste, ki nam je slabo in tiste, ki nimajo občutljivih želodcev.
Po slabi uri smo že začeli obsedeno fotografirati, vzdihovati in kazati s prstom. Naleteli smo na dve večji jati definov: malo bolj sramežljive dolgokljune progaste in družabne navadne progaste delfine, ki so razposajeno plavali ob premcu in skakali iz vode.
Kmalu zatem pa smo ga videli - čisto pravega, mogočnega sinjega kita! Bil je zelo blizu in prav čustveno je bilo opazovati največjo žival na svetu, kako se elegantno giba po površju oceana.
V naslednjih urah smo jih videli še nekaj (mogoče 3 ali 4, vendar je težko oceniti, ali gre za isto žival), vsi so bili odrasli sinji kiti.
Žal so slike s telefona preslabe, da bi se na njih videli kiti. :)
Na obalah gnezdijo velike želve, vendar jih na ta dan žal nismo videli, so pa nas ves čas spremljale male leteče ribe, ki so resnično zanimiv pojav narave.
Ostale dni sva uživala v topli vodi in se igrala z velikimi valovi (toliko morske vode nisem spila že od otroštva), eno jutro sva najela desko za surfanje in body board ter nekaj valov tudi ulovila.
Za dva dni sva se preselila še v bližnjo vas Midigamo, ki se ni turistično razvila, saj je plaža primerna le za srfanje. Turistov ni, prav tako restavracij ali trgovin.
Jedla sva drage zajtrke v guesthouse-u, na kosila pa sva se vozila v mesto Weligama, saj kratka avtobusna vožnja stane le nekaj centov.
Uživala sva v zadnjem delu najinega dopusta, Luka je "zajahal" nekaj valov na srfu (kot še mnogo ostalih - na valovih je bila prava gneča).
Začela sva v Tangalle, manjšem obmorskem mestu. Bilo je dovolj veliko, da sva lahko jedla, kar sva si zaželela, imeli so tudi trgovine in market, kjer sva kupovala sadje.
Žal je ves čas močno pihalo in paziti sva morala, saj so s 15 m visokih palm padali kokosi, in še na plaži ni imelo smisla biti, ker so tudi valovi bili pregrobi.
Z avtobusom sva šla naprej, voznik je vozil kot zmešan in kmalu sva prispela v Mirisso, vas na skrajnem jugu otoka. Plaža tukaj je zelo turistična, ob dolgem peščenem zalivu je mnogo resortov in naokoli hodijo opečeni turisti, ki pridejo po zimi bledi na počitnice.
Vas sestavlja nekaj restavracij, trgovinic, guesthouse-ov in stojnic s kopalkami in cene zaenkrat še niso pretirano turistične, zato sva se odločila, da bova prav tukaj dopustovala.
Na dopustu še nikoli nisem bila tako nenaspana, saj sva vstajala zelo zgodaj. Sonce je tukaj tako močno, da ob desetih zjutraj ni več mogoče biti na plaži.
Prvotno sva sem prišla zaradi še zadnjega, ultimativnega doživljaja - opazovanja kitov, ki sem si ga jaz blazno želela in težko pričakovala.
V teh vodah plava več vrst kitov, med njimi je najbolj pogost mogočni sinji kit, pa tudi kit glavač in brydov kit, še pred nekaj tedni pa so videli kita grbavca ter celo orke.
Zgodaj smo se odpravili na ladjo in dolga plovba se je začela. Kar hitro smo se ločili na tiste, ki nam je slabo in tiste, ki nimajo občutljivih želodcev.
Po slabi uri smo že začeli obsedeno fotografirati, vzdihovati in kazati s prstom. Naleteli smo na dve večji jati definov: malo bolj sramežljive dolgokljune progaste in družabne navadne progaste delfine, ki so razposajeno plavali ob premcu in skakali iz vode.
Kmalu zatem pa smo ga videli - čisto pravega, mogočnega sinjega kita! Bil je zelo blizu in prav čustveno je bilo opazovati največjo žival na svetu, kako se elegantno giba po površju oceana.
V naslednjih urah smo jih videli še nekaj (mogoče 3 ali 4, vendar je težko oceniti, ali gre za isto žival), vsi so bili odrasli sinji kiti.
Žal so slike s telefona preslabe, da bi se na njih videli kiti. :)
Na obalah gnezdijo velike želve, vendar jih na ta dan žal nismo videli, so pa nas ves čas spremljale male leteče ribe, ki so resnično zanimiv pojav narave.
Ostale dni sva uživala v topli vodi in se igrala z velikimi valovi (toliko morske vode nisem spila že od otroštva), eno jutro sva najela desko za surfanje in body board ter nekaj valov tudi ulovila.
Za dva dni sva se preselila še v bližnjo vas Midigamo, ki se ni turistično razvila, saj je plaža primerna le za srfanje. Turistov ni, prav tako restavracij ali trgovin.
Jedla sva drage zajtrke v guesthouse-u, na kosila pa sva se vozila v mesto Weligama, saj kratka avtobusna vožnja stane le nekaj centov.
 |
| Pogled s terase. |
Uživala sva v zadnjem delu najinega dopusta, Luka je "zajahal" nekaj valov na srfu (kot še mnogo ostalih - na valovih je bila prava gneča).
Ni komentarjev:
Objavite komentar