Lopburi
Lopburi je eno najstarejših mest v osrednji Tajski, ljudje so tukaj prebivali že pred 4500 leti, zgodovina pa se deli na pet dob. Zadnje tri so najmočneje zaznamovali budizem in kraljevine, ki so tukaj imele svoj sedež.
Prav zato, ker je bil Lopburi med 14. in 18. stoletjem t.i. druga prestolnica, je v starem delu mesta mnogo ruševin, ki so dobro ohranjene in koncentritane na nekaj kvadratnih kilometrov.
Začuda je tukaj le malo turistov, kar se pozna pri gostinski ponudbi in slabši transportni povezavi. Večina turizma v mestu je športnega, športno plezanje je glavni razlog, zaradi katerega se turisti tukaj ustavijo. Resnično žal nama je bilo, da nisva imela s seboj ničesar od plezalne opreme, saj je skala izgledala več kot vabljiva.
Vstopnine sicer niso bile najbolj ugodne, vendar so bile vredne vsakega centa. Med pomembnejšimi ruševinami so različni templji, svetišča, spomeniki, rezidenca za tuje odposlance in duhovnike ter palača.
Palačo je dal zgraditi kralj Narai Veliki leta 1666, zasnovali in zgradili pa so jo Francozi in Nemci. Kralj je tukaj bival večino leta, za njim je od tukaj vladal le še slavni kralj Rama IV, danes pa je v palači muzej.
Najslavnejša ruševina je Prang Sam Yot s tremi povezanimi stolpi, zgrajen v času hinduizma, v budizem pa so ga preprosto spreobrnili z nekaj kipi Bude.
Lopburi je majhno mesto z veliko zgodovino, a največja znamenitost so zagotovo opice, s katerimi domačini živijo v bolj ali manj mirnem sožitju.
Ayutthaya - padlo mesto
Mestni zgodovinsk park spada pod UNESCO-vo dediščino že od leta 1991, in to z zelo dobrim razlogov. Mesto je polno ohranjenih ruševin, med katerimi se turisti lahko prosto sprehajajo in sanjarijo o tem, kako je tukaj bilo nekoč.
Ayutthaya je bila res razkošna, saj je bila prestolnica države dobrih 400 let, vse do 1767, ko so jo v vojni uničili Burmanci. Stoji med tremi rekami, ki so jo varovale in ob enem nudile možnost trgovanja po vodi.
Danes jo obiskuje mnogo turistov na svoji poti po Tajskem, ki pridejo občudovati davno arhitekturo, ali pa, žal, jahati slone po asfaltu.
Ker je bil dan preveč vroč za sprehajanje po celem mestu, sva svoj obisk omejila na Wat Phra Si Sanphet, ki je v središču zgodovinskega parka.
Pot naju je vodila od avtobusne postaje med dih jemajočimi ruševinami na levi in desni strani, nato preko še in še mostičkov, skozi stojnice s kičastimi spominki, do vhoda v park. Kot pri dosedanjih ogledih, smo tudi tukaj vstopnino plačali le tujci.
Vstopila sva v nekdanje območje kraljeve palače, ki so ga spremenili v tempelj v 15. stoletju. Park je poln ruševin, ki kažejo mogočnost nekdanje prestolnice.
Najbolje so ohranjene tri osrednje strukture v obliki zvonov, ki so jih zgradili najkasneje.
Ayutthaya naju je navdušila, zato se najverjetneje vrneva pri vstopu na Tajsko decembra, da si ogledava še ostale znamenitosti.
Lopburi je eno najstarejših mest v osrednji Tajski, ljudje so tukaj prebivali že pred 4500 leti, zgodovina pa se deli na pet dob. Zadnje tri so najmočneje zaznamovali budizem in kraljevine, ki so tukaj imele svoj sedež.
Prav zato, ker je bil Lopburi med 14. in 18. stoletjem t.i. druga prestolnica, je v starem delu mesta mnogo ruševin, ki so dobro ohranjene in koncentritane na nekaj kvadratnih kilometrov.
Začuda je tukaj le malo turistov, kar se pozna pri gostinski ponudbi in slabši transportni povezavi. Večina turizma v mestu je športnega, športno plezanje je glavni razlog, zaradi katerega se turisti tukaj ustavijo. Resnično žal nama je bilo, da nisva imela s seboj ničesar od plezalne opreme, saj je skala izgledala več kot vabljiva.
Vstopnine sicer niso bile najbolj ugodne, vendar so bile vredne vsakega centa. Med pomembnejšimi ruševinami so različni templji, svetišča, spomeniki, rezidenca za tuje odposlance in duhovnike ter palača.
Palačo je dal zgraditi kralj Narai Veliki leta 1666, zasnovali in zgradili pa so jo Francozi in Nemci. Kralj je tukaj bival večino leta, za njim je od tukaj vladal le še slavni kralj Rama IV, danes pa je v palači muzej.
Najslavnejša ruševina je Prang Sam Yot s tremi povezanimi stolpi, zgrajen v času hinduizma, v budizem pa so ga preprosto spreobrnili z nekaj kipi Bude.
Lopburi je majhno mesto z veliko zgodovino, a največja znamenitost so zagotovo opice, s katerimi domačini živijo v bolj ali manj mirnem sožitju.
Ayutthaya - padlo mesto
Mestni zgodovinsk park spada pod UNESCO-vo dediščino že od leta 1991, in to z zelo dobrim razlogov. Mesto je polno ohranjenih ruševin, med katerimi se turisti lahko prosto sprehajajo in sanjarijo o tem, kako je tukaj bilo nekoč.
Ayutthaya je bila res razkošna, saj je bila prestolnica države dobrih 400 let, vse do 1767, ko so jo v vojni uničili Burmanci. Stoji med tremi rekami, ki so jo varovale in ob enem nudile možnost trgovanja po vodi.
Danes jo obiskuje mnogo turistov na svoji poti po Tajskem, ki pridejo občudovati davno arhitekturo, ali pa, žal, jahati slone po asfaltu.
Ker je bil dan preveč vroč za sprehajanje po celem mestu, sva svoj obisk omejila na Wat Phra Si Sanphet, ki je v središču zgodovinskega parka.
Pot naju je vodila od avtobusne postaje med dih jemajočimi ruševinami na levi in desni strani, nato preko še in še mostičkov, skozi stojnice s kičastimi spominki, do vhoda v park. Kot pri dosedanjih ogledih, smo tudi tukaj vstopnino plačali le tujci.
Vstopila sva v nekdanje območje kraljeve palače, ki so ga spremenili v tempelj v 15. stoletju. Park je poln ruševin, ki kažejo mogočnost nekdanje prestolnice.
Najbolje so ohranjene tri osrednje strukture v obliki zvonov, ki so jih zgradili najkasneje.
Ayutthaya naju je navdušila, zato se najverjetneje vrneva pri vstopu na Tajsko decembra, da si ogledava še ostale znamenitosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar