Pet dni Bangkoka

 Na bivanje sva se najprej morala navaditi. Tud sicer sva redna gosta nizkocenovnih hoslov, in ta je bil eden izmed njih. Res sva imela svojo sobo, ki je bila za razmere čista, imela je ventilator in okno z mrežo, ki zadržuje mrčes. Ob vstopu v stavbo se je bilo potrebno sezuti, kar je postalo neprijetno ob odhodu na stranišče. Tla vedno mokra, ker je v prostoru tudi tuš. Kotlička ni bilo, školjko se je spiralo z vedrom vode, ki je bilo v prostoru. Prav tako se v školjko ni smelo metati papirja (kakor v drugih straniščih zaenkrat), je pa zaven napeljana voda za umivanje. Vse skupaj je za tujce skrajno neprijetno, vendar se človek vsega navadi, zato sva podaljšala bivanje na vse dni, ki sva jih preživela v Bangkoku.

Po celodnevnem počitku sva se odločila začeti urejati stvari za naprej. Najprej sva želela urediti vize, ker sva vedela, da bova na njih čakala nekaj dni. V lokalni agenciji sva naročila vizi za Laos in Kambodžo, prijazna teta nama je pomagala pri izpolnjevanju obrazcev, za urejanje celotnega postopka nama je ponudila kar nizko ceno.

Večerjala sva v ulični restavraciji na vzporedni ulici od Khaosa-a, in ker je bila hrana res okusna in poceni, sva tam jedla še ostale dni. Tam sem se naučila jesti s palčkami. :)

Wat Traimit, v katerem je zlat kip Bude.

V naslednjih dneh sva se odločila za oglede najbolj tipičnih znamenitosti, torej zlatega Bude, wata Pho z ležečim Budo in gugalnice Giant Swing. Te dni sva za prevozno sredstvo uporabila lokalni trajekt, večino poti pa sva prepešačila.

Luka pred kipom ležečega Bude v Wat Pho.

 En dan sva se peljala z avtobusom v moderni del mesta, na Siam Square, ki naju ni prepričal s svojimi številnimi nakupovalnimi centri in kaotičnim prometom, fascinirale pa so naju visoke stavbe, zato sva se odločila, da se vrneva pri naslednjem obisku mesta, da se na katero tudi povzpneva in poslikava razgled.

 Vožnja z mestnim avtobusom.

Bangkok naju je v več pogledih spominjal na Maroko, le da so ljudje nevsiljivi, kar je res super lastnost.

Težave s prilagajanjem sva imela le glede spanja - zvečer sva v trenutku zaspala, se ponoči zbudila, bedela nekaj ur, zjutraj pa nikalor ni šlo vstati. Mogoče naju je malo zdelovala tudi konstantna visoka temperatura.

Neznane živali so naju popikale (pogrizle?) po nogah, vendar dokler to niso komarji, se ne obremenjujeva. Podgano sva videla le eno, je pa bilo po in v stavbah veliko gekonov vseh velikosti. Navdušilo me je tudi bujno rastje povsod po mestu, v tleh, ali v loncih. Lepo je tudi videti orhideje, ki zajedajo kar tako na drevesih.

Mestnega življenja sva imela dovolj, zato je prišel čas, da greva naprej. Po posvetu z domačini ne greva najprej v Kambodžo, ampak proti severu in po nekaj tednih v Laos.

 V Bangkok se vrneva vsaj še enkrat.