petek, 15. november 2013

Prestolnica Vientiane

Tokrat je bila vožnja krajša, saj smo potovali po ravnini, ampak razgled zato ni bil nič manj lep.

Kot v vseh ostalih mestih v Laosu, je tudi tukaj avtobusna postaja od centra oddaljena kakšnih 10 km, in je potrebna še vožnja s tuk tuk-om. Zbasali smo se torej v enega izmed mnogih, v mestu pa sva se najprej sprehajala od hostla do hostla in spraševala za cene, saj je prestolnica znana po dragih nočitvah. Odločila sva se za malo dražjega, a je vključeval zajtrk. Nastanila sva se v najini miniaturni sobici in šla raziskovati mesto. Na kratkem sprehodu sva videla nekaj znamenitosti, tudi predsedniško palačo, stupo in wat. Po večerji sva opazivala čudovit sončni zahod ob reki Mekong.



Naslednji dan je bilo noro vroče (spetna napoved je kazala "zdi se kot 39"), midva pa sva si sposodila kolesa, ker sva želela videti še ostale znamenitosti. Vozila sva po cesti, a promet je kljub temu, da je gost, dobro urejen, pa tudi semaforji so pogosti, zato s kolesarjenjem ni bilo nobenih problemov.

Med potjo sva videla slavolok Patuxay, zgrajen leta 1969 v spomin na padle v prerevolucionarni vojni (denar je prišel od ZDA za izgradnjo novega letališča).



Glavni cilj je bil Pha That Luang, zlata stupa, ki je najpomembnejši državni spomenik, simbol budizma in suverenosti Laosa. Tam sem si morala sposoditi tradicionalno krilo (ki jo nosijo večinoma vse ženske povsod po državi), saj drugače ne bi smela vstopiti.



Na poti nazaj sva šla v nekdanji kraljevi tempelj, ki je danes muzej in vsebuje veliko zbirko podob Bude.




Prestolnica je velika in lepa, vendar ne navdaja z občutkom veličastnega, ki jo človek navadno doživi ob obisku glavnega mesta. Lepih in velikih stavb je kar nekaj, vendar so nove, in mesto je skoraj brez arhitekturne zgodovine.
Ljudje in vsi predeli so zelo preprosti, povsod so stojnice s cenenimi izdelki in hrano, kar je verjetno za pričakovati v državi, tako revni, kot je Laos.

Ni komentarjev:

Objavite komentar