Potovanje do sem je bil pravi manjši podvig.
Avtobusne karte ni bilo mogoče rezervirati vnaprej, zato sva zgodaj vstala, da jih je Luka šel kupit, da ne bi ostala brez prevoza. Na postajo sva prišla pol ure prej, da ne bi slučajno zamudila. To je prva postaja, a je šoferju uspelo 20 minut zamuditi, potem smo pa čakali, čakali in čakali. Čakali smo še dve uri, in to zato, ker še niso bili vsi sedeži zasedeni. Mogoče pa bi si kdo premislil, in želel dve uri prepozno na pot.
Asfalt je postopoma izginjal, občasno so ga bile le še zaplate, cesta pa je bila seveda ovinkasta. Peljali smo se mimo nekaj manjših vasi, po štirih urah vožnje pa prispeli na cilj. V najlepšo vasico, kar sem jih kdaj videla (čeprav jih je tudi v Sloveniji mnogo).
Nekaj hiš, restavracij in guesthouse-ov, široka reka, nad njo lep most, vse naokoli pa sama hribovja z gozdom skalami. Kaj hočeš več! :)
Vas se nahaja na 1300 m nadmorske višine, življenje pa je umirjeno in čisto mestno. Domačini se ukvarjajo predvsem s trgovino, turizmom in prevozom z ladijcami.
Našla sva super sobico, zaenkrat sva v Laosu dobila veliko več za manjši denar, kar se prenočišča tiče.
Naslednji dan sva se odpravila na razgledno točko, kar je pomenilo dobro uro hoje po džungli v strm hrib. Domačini so uredili pot, in strogo sva se je držala, saj je tudi na tem območju še veliko neeksplodiranih min.
Razgled na vrhu je bil fenomenalen, odtehtal je naporno hojo v tej vročini.
Zvečer sva rezervirala treking, saj naju je pokrajina očarala in sva jo želela bolje spoznati.
Avtobusne karte ni bilo mogoče rezervirati vnaprej, zato sva zgodaj vstala, da jih je Luka šel kupit, da ne bi ostala brez prevoza. Na postajo sva prišla pol ure prej, da ne bi slučajno zamudila. To je prva postaja, a je šoferju uspelo 20 minut zamuditi, potem smo pa čakali, čakali in čakali. Čakali smo še dve uri, in to zato, ker še niso bili vsi sedeži zasedeni. Mogoče pa bi si kdo premislil, in želel dve uri prepozno na pot.
Asfalt je postopoma izginjal, občasno so ga bile le še zaplate, cesta pa je bila seveda ovinkasta. Peljali smo se mimo nekaj manjših vasi, po štirih urah vožnje pa prispeli na cilj. V najlepšo vasico, kar sem jih kdaj videla (čeprav jih je tudi v Sloveniji mnogo).
Nekaj hiš, restavracij in guesthouse-ov, široka reka, nad njo lep most, vse naokoli pa sama hribovja z gozdom skalami. Kaj hočeš več! :)
Vas se nahaja na 1300 m nadmorske višine, življenje pa je umirjeno in čisto mestno. Domačini se ukvarjajo predvsem s trgovino, turizmom in prevozom z ladijcami.
Našla sva super sobico, zaenkrat sva v Laosu dobila veliko več za manjši denar, kar se prenočišča tiče.
Naslednji dan sva se odpravila na razgledno točko, kar je pomenilo dobro uro hoje po džungli v strm hrib. Domačini so uredili pot, in strogo sva se je držala, saj je tudi na tem območju še veliko neeksplodiranih min.
Razgled na vrhu je bil fenomenalen, odtehtal je naporno hojo v tej vročini.
Zvečer sva rezervirala treking, saj naju je pokrajina očarala in sva jo želela bolje spoznati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar