V senci vsem dobro znane vietnamske vojne je potekala še ena ameriška vojna proti komunizmu - "Skrivna vojna".
Komaj se je Laos otresel francoske kolonialne nadoblasti, se je na obzorju že risal novi vladar. Leta 1961 je ameriška vlada pod pretvezo boja proti širjenju komunizma v JV Aziji začela ofenzivo na Vietnam. Vietnamska vojna je svetu dobro znana, saj je potekala vsem na očeh in je bila tudi medijsko odmevna, medtem ko so redki takrat vedeli za vojno v Laosu. Če ta sploh lahko nosi oznako vojna - v bistvu je šlo za bombardiranje države z namenom onemogočiti dotok podpornih sredstev in orožja vietnamski vojski na jugu Vietnama, ter zlomiti voljo prebivalcev Laosa.
Uradno seveda vojna nosi oznako "civilna", saj so ZDA najprej le (finančno) podpirale Kraljevo vlado v boju za oblast proti komunističnemu gibanju (ki ga je podpirala Kitajska). Dejstvo pa je, da je denar, ki je prišel iz zahoda, končal v žepih vladajočih posameznikov, ne pa v rokah ljudstva, kar je le še stopnjevalo odpor ljudi do obstoječe oblasti. Novo revolucinarno gibanje, ki je posledično dobivalo vedno večjo podporo prebivalstva, se je imenovalo Pathet Lao. Središče delovanja je imelo v SV delu države, v mestu Vieng Xai (danes imenovanem "rojstni kraj Laosa").
Ko je ameriška vlada spoznala, da samo finančna podpora ne bo dovolj za doseganje njenih ciljev, je v boj vpeljala "podružnico", ki ji umazan način boja ni bil tuj - CIA.
Agentje CIA-e so prebivalstvo (predvsem pripadnike hribovskih plemen), ki je bilo naklonjeno Kraljevi vladi, začeli uriti kot gverilske bojne enote, ki so izvajale akcije po celotni državi (ti ljudje so potem potegnili kratko, ko so jih komunisti po prevzemu oblasti poslali v "prevzgojna taborišča").
Ker pa tudi tovrstne oblike boja niso bile dovolj, so se ZDA na koncu zatekle k odprtemu boju.
Med letoma 1965 in 1974 je Američanom uspelo (brez da bi svet za to vedel) na Laos odvreči 200 milijonov ton bomb - to pomeni 1 letalo vsakih 8 minut, skoraj 9 let oz. 87 ton razstreliva na prebivalca. Sprva vojaške cilje so kmalu zamenjali civilistični - piloti so imeli nalogo bombandirati takorekoč vse, kar se je na tleh premikalo.
Ljudje na vzhodu, ki so bili takrat pod največjim udarom, so se zatekli v jame, ki jih zaradi apnenčaste pokrajine na srečo ni primankovalo. Devet let so svoje življenje skrivali pred grožnjami iz neba in v večjih votlinah ustanovili bivališča, bolnice, šole - celo kinematograf. Polja so obdelovali samo ponoči.
Največja ironija pa je, da jih večina sploh ni vedela kdo in zakaj jih napada.
Posledice nenehnega bombandiranja so bile katastrofalne - poleg neslavnega naslova najbolj bombardirane države na svetu, je življenje izgubilo 30 000 civilistov, nekaj 10 000 pa je bilo ranjenih. Ker pa je četrtina odvrženih bomb ostala neeksplodiranih, je po prenehanju bombardiranja, do danes umrlo še dodatnih 20 000 ljudi.
Američanom se je očitno zdelo vredno zapravit 17 milijonov dolarjev na dan (za popravilo nastale škode jih sedaj porabijo 2,5 milijona letno) za bombardiranje civilnega prebivalstva, na koncu pa so dosegli čisti kontrast tega, kar so si zadali - še bolj so okrepili podporo ljudstva komunističnemu Pathet Lao.
Prebivalstvo čuti posledice "vojne" še danes, ko je bojev že zdavnaj konec - zaradi neeksplodiranih bojnih sredstev v povprečju vsak dan umre ena oseba. Največkrat so to otroci, ki se jim niti sanja ne, kaj je to "skrivna vojna".
Komaj se je Laos otresel francoske kolonialne nadoblasti, se je na obzorju že risal novi vladar. Leta 1961 je ameriška vlada pod pretvezo boja proti širjenju komunizma v JV Aziji začela ofenzivo na Vietnam. Vietnamska vojna je svetu dobro znana, saj je potekala vsem na očeh in je bila tudi medijsko odmevna, medtem ko so redki takrat vedeli za vojno v Laosu. Če ta sploh lahko nosi oznako vojna - v bistvu je šlo za bombardiranje države z namenom onemogočiti dotok podpornih sredstev in orožja vietnamski vojski na jugu Vietnama, ter zlomiti voljo prebivalcev Laosa.
Uradno seveda vojna nosi oznako "civilna", saj so ZDA najprej le (finančno) podpirale Kraljevo vlado v boju za oblast proti komunističnemu gibanju (ki ga je podpirala Kitajska). Dejstvo pa je, da je denar, ki je prišel iz zahoda, končal v žepih vladajočih posameznikov, ne pa v rokah ljudstva, kar je le še stopnjevalo odpor ljudi do obstoječe oblasti. Novo revolucinarno gibanje, ki je posledično dobivalo vedno večjo podporo prebivalstva, se je imenovalo Pathet Lao. Središče delovanja je imelo v SV delu države, v mestu Vieng Xai (danes imenovanem "rojstni kraj Laosa").
Ko je ameriška vlada spoznala, da samo finančna podpora ne bo dovolj za doseganje njenih ciljev, je v boj vpeljala "podružnico", ki ji umazan način boja ni bil tuj - CIA.
Agentje CIA-e so prebivalstvo (predvsem pripadnike hribovskih plemen), ki je bilo naklonjeno Kraljevi vladi, začeli uriti kot gverilske bojne enote, ki so izvajale akcije po celotni državi (ti ljudje so potem potegnili kratko, ko so jih komunisti po prevzemu oblasti poslali v "prevzgojna taborišča").
Ker pa tudi tovrstne oblike boja niso bile dovolj, so se ZDA na koncu zatekle k odprtemu boju.
Med letoma 1965 in 1974 je Američanom uspelo (brez da bi svet za to vedel) na Laos odvreči 200 milijonov ton bomb - to pomeni 1 letalo vsakih 8 minut, skoraj 9 let oz. 87 ton razstreliva na prebivalca. Sprva vojaške cilje so kmalu zamenjali civilistični - piloti so imeli nalogo bombandirati takorekoč vse, kar se je na tleh premikalo.
Ljudje na vzhodu, ki so bili takrat pod največjim udarom, so se zatekli v jame, ki jih zaradi apnenčaste pokrajine na srečo ni primankovalo. Devet let so svoje življenje skrivali pred grožnjami iz neba in v večjih votlinah ustanovili bivališča, bolnice, šole - celo kinematograf. Polja so obdelovali samo ponoči.
Največja ironija pa je, da jih večina sploh ni vedela kdo in zakaj jih napada.
Posledice nenehnega bombandiranja so bile katastrofalne - poleg neslavnega naslova najbolj bombardirane države na svetu, je življenje izgubilo 30 000 civilistov, nekaj 10 000 pa je bilo ranjenih. Ker pa je četrtina odvrženih bomb ostala neeksplodiranih, je po prenehanju bombardiranja, do danes umrlo še dodatnih 20 000 ljudi.
Američanom se je očitno zdelo vredno zapravit 17 milijonov dolarjev na dan (za popravilo nastale škode jih sedaj porabijo 2,5 milijona letno) za bombardiranje civilnega prebivalstva, na koncu pa so dosegli čisti kontrast tega, kar so si zadali - še bolj so okrepili podporo ljudstva komunističnemu Pathet Lao.
Prebivalstvo čuti posledice "vojne" še danes, ko je bojev že zdavnaj konec - zaradi neeksplodiranih bojnih sredstev v povprečju vsak dan umre ena oseba. Največkrat so to otroci, ki se jim niti sanja ne, kaj je to "skrivna vojna".
Ni komentarjev:
Objavite komentar